Code of the moment

float f_var = 1.5F;
long *l_ptr = (long *)&f_var;

double *d_ptr = (double *)l_ptr;

/* *d_ptr = 2.5; */

*(float *)d_ptr = 2.5; // OK

Kaj vse mora človek pretrpet...

while(1)

Mnja. Dobro da so počitnice, saj drugače ne bi mogel tako garat :D

Menda bom začel delat diplomo. Oziroma bolj rečeno: baje da sem jo že začel delat. Kaj delam, mi trenutno sploh še ni popolnoma jasno, sem pa da dobri poti, da mi bo skozi tedne bolj in bolj. Jasno kaj delam, namreč. Baje, da bo ta stvar enkrat v prihodnosti celo uporabna. Ja, to so mi rekli gospod.

No, kakorkoli že, z željo po izzivu, sem se spravil na en izmed gizmovih zahtevnejših kosov hardwera - ethernet. Aha, želja je, čim prej se priklopiti na internet, postaviti embedded web server in potem biti srečen. Kajti sedaj je o kakršnikoli sreči Utopično [ :) ] razmišljati, saj compiler iz dneva v dan javlja nove errorje, ki jih do sedaj nisem imel priložnost srečat. Ja, navajanje in uporaba novega orodja je vedno veliko sranje, kar pa še ne pomeni, da ne bi mogli stvari priti do živega.

Za vse zainteresirane lahko povem, da sem za MCB2300 napisal hardwerski del komunikacije s fizičnim delom povezave, čeprav bi ga lahko popolnoma brez težav vzel iz Keilovega primera easyWEB, ker je kratkomalo identičen. TCP/IP del bo opravljal uIP stack, ki ga je za osem in šestnajstbitnike na našo srečo napisal gospod Adam Dunkels.
Ta del se že veselo odziva, pinga, pošilja, sprejema podatke in je srečen. Naslednji del, http web server, še ni niti zadovoljen, kaj šele vesel, da o sreči niti ne govorim. No, da ne bo vse tako črno, je g. Adam nahitro načečkal tudi primer web serverja, ki pa ni najbolj bugless kos softwera. No, baje da dela. Če se človek prebije skozi protosockete... Če zadeva ne bo zbrcala, bom vzel kaj drugega, ali pa, bog ne daj, napisal kaj svojega.
No, TCP/IP protokolu manjka še mogoče integracija dhcpc-ja, za primere nestatičnih ip-jev, ki pa dvomim, da bo kdaj ugledala luč sveta, sploh ker v današnjih dnevih ni težko dobiti statičnega ip-ja. Vendar... Pride zadeva prav pri prenosnih napravah, zato bomo razmišljali tudi v to smer, sploh ker je dhcpc že vključen v paket z uIPjem. Ja, Adam je fejst poba, je vse naredil namesto nas.
Če komu uIP ne ponuja dovolj, lahko vzame lwIP, ki ga je isto napisal Adam. Vendar bo v tem primeru primeru velikost kode kaj hitro zbezljala preko 32kB in Keilov uVision se bo začel upirat, če ga seveda uporabljate (in nimate skrackanega). :)

Toliko, za danes, da vidite, da še gibljem.
Ta vikend me verjetno tudi še ni nikjer za pričakovat... Trava na vrtu intenzivno raste, ograjo na balkonu pa bo treba po barvanju začet počasi nameščat. U madona... Kdaj se že spet izpiti začnejo? Enih par imam še v planu...

Elektronska vezja 2. del

7/8

Preživel megalomanski uro in petnajst minut trajajoč ustni del izpita... Uh.

Mali gizmo

Mhm, pa sem jih fasal že prvi dan modro-ovratnikovanja. Prav vedel sem, da bo tako. Zakaj se sploh gre? Za tole:

Kot vsi vemo, sem jaz precej priden poba, zato sem začel delat že tridesetega junija. Prvi dan službe je bilo treba opremit delovni prostor, ker drugače ne bi bilo mogoče delat sploh. Najprej je iz njega letel firmin server, ki je prav prijetno ogreval prostor. Ni odveč povedat, da z mojim sotrpinom edina v firmi nimava klime, ampak nama je direktor kupil ventilator. Jeee!

Po tem, ko sva celo firmo oropala mrežnih kablov, sem v roke dobil zadevo, ki mi zapolnjuje delovni čas, kravžlja možgane in pije živce. Ja, multifunkcijska naprava, ki zna vse to, je tole:

Za poznavalce lahko povem, da je zadeva polna vsesorte pizdarij, ki si jih lahko zamisliš: 4x UART, 2x CAN, USB, Ethernet, SPI, bla, bla, bla, bla. Veliko je tega.

Vse to poganja tale gizmo, moj se imenuje LPC2378, ki zmore največ 72MHz, kar je približno toliko megahertzev, kot jih je imel moj prvi PC. Ni švoh.

Spet ne bo odveč, če povem, da zna zadeva delat kar 32 stvari naenkrat, kar pomeni, da ima prav toliko prekinitev.

No zaenkrat sem delovni teden preživel tako, da sem zadevo oživljal s pomočjo 6xx strani dolgega user manuala, kar, za laike, izgleda približno tako, kot bi šel s pomočjo priročnika šravfat avto. Da se, ampak traja :D Pa če avto šravfaš vsak dan, osem ur, ni hudič, da ne bi v tednu, dveh, treh, znal zadevo delat že skoraj brez priročnika. Pravim skoraj, ker LPC ni avto, ampak space shuttle.

Do danes je šlo vse kot po maslu, saj sem še sebe malo presenetil, ker mi je šlo res dobro. Sem pa danes začel šravfat UART in sem naletel na doslej še neodkrito težavo, ki mi je požrla kar nekaj živcev, predvsem pa časa, ki ga nimam.

Poleg vsega tega, sem danes izmeril, da naredim do službe skoraj natanko 23 kilometrov. Kar pomeni 2 x 23km minimalno na dan. Kar pri porabi 8 litrov na 100km pomeni, da mi je lahko žal, da nima moj korejec manjše porabe, ker bom tankal na približno deset dni. Sem tudi že dojel da se bom malo bolj pohlevno vozil.

Če potegnem črto pod vsem skupaj, lahko ugotovim, da mi bo še lušno. Če ne bom jutri letel s firme :)

Aja, pa ne smem pozabit kolega Georgea, ki tudi dela v isti firmi! Trenutno sicer nimam časa, tudi zaradi še enega izpita, ampak ko pa malo zadiham, bomo pa šli še na kako pijačo.