Kartico? Ja, kartico!

Danes mi je dokončno postalo jasno, da v tem pofukanem svetu nikamor več ne moreš, brez da bi povsod moral pustiti svoje podatke ali pa vsaj podpis.

Na internetnih straneh si že od pojava PHP-ja, ki je omogočil razcvet CMS sistemov, katerih del so tudi spletne trgovine, brez registracije praktično izvisel. Ne dobiš nobenih podatkov, nekaterih stvari ne moreš prenesti na svoj računalnik, ne dobiš supporta, nič. V tem primeru, ponavadi še lahko vpišeš v obrazec lažno identiteto in pozabiš, da se je karkoli sploh zgodilo. Vendar, že samo izpolnjevanje kurčevega obrazca, ti vzame čas. Če pa se gremo bolj resne stvari, so pravi podatki obvezni, drugače izvisiš.

Potem, ne vem kaj je bilo prej, ali kartice zvestobe ali zaupanja ali klubske kartice ali kartice naročnikov, ali kaj jaz vem kakšne vse kartice, pa nalepke s zvezdicami, smrečicami, znakci itd., itd... No, kar naenkrat se je zgodilo, da se vsaka brezvezna trgovina obnaša kot nek ekskluzivni klub, za katerega moraš nosit potrdilo in štempelj na riti, da sploh lahko kaj dobiš, vsaka kartica pa mora biti seveda, kokopak drugače, vezana na osebne podatke.
No, pretiravam (ali pa tudi ne, kot bomo videli), ampak večina izmed teh kartic, ti kot sekskluzivnemu članu prestižnega kluba retardirancev, skupaj z nalepkami omogoča oh in sploh, raznorazne ekskluzivne popuste. Tako imajo uporabniki v posameznem "klubu" skorajda kar odprt račun, v katerega se beležijo vse aktivnosti uporabnika v "klubu", na njih pa se potem izvajajo razne statistične obdelave, kar ima eno samo in edino logično posledico: pranje možganov vsakokrat, ko prestopiš vrata ekskluzivnega "kluba", ali pa vsakič, ko "klub" pride k vam domov.
Ne verjamete? Pomislite še enkrat. Dvakrat. Trikrat? Oglejte si kakšen znanstveno fantastični film za predstavo. Ali pa mogoče samo reklamne oglase po televiziji. Vam ne potegne? Potem je za vas verjetno že prepozno in vam tovrstne aktivnosti ne bodo prišle do živega (ker so vam že, pa tega sploh ne opazite) ;)

Meni je in mislim, da upravičeno, zaradi tega, poleg nadzora preko GSM sistema ter prihajajočega GPS sistema, malenkost neprijetno. Že sedaj lahko marsikdo kadarkoli preveri kje se trenutno nahajam, kje sem bil pred pol ure, s kom in kaj sem se pogovarjal po telefonu, kaj sem kupil, koliko sem danes zapravil, hudiča, z obdelavo statistike in preteklih podatkov, lahko ugotovi tudi, koliko bom zapravil jutri! Varstvo osebnih podatkov? Japajade, živimo v letu 2008, če še ni kdo pozabil.

Kakorkoli že, ker tovrstne ekskluzivne članske kartice zavračam že od samega začetka in posedujem trenutno samo najnovejšo od Ljubljanske banke, ki je uvedla eno izmed kozlarij ekskluzivnih klubov imenovano se Enka, se mi je zgodilo, da sem v nekem ekskluzivnem klubu potrpežljivo čakal v vrsti, da z gotovino plačam za tisto, po kar sem prišel in je bilo po naključju označeno z nalepko -10% (in drobnim tiskom). Ko so me potem v tem ekskluzivnem klubu kot govedo v klavnici nadvse pozorno individualno obravnavali pri obračunavanju storitev in produktov kluba, smo pri obravnavi naleteli na zahtevo po eni izmed ekskluzivnih kartic, ki je seveda ne posedujem in je tudi nikoli ne bom, čeprav so mi ponudili brezplačno(!) članstvo. Ker se za posedovanje kartice nisem odločil, nisem bil upravičen do dodatnega članskega popusta (drobni tisk), kot tudi ne do popusta za plačilo z gotovino (ni bilo drobnega tiska). S posedovanjem kartice bi bil seveda, kakopak drugače, saj smo vendar ekskluzivni klub, upravičen do obeh popustov.
Tako se je zgodilo, da je bil po napornem dnevu v službi, prag ekskluzivnega popizdevanja z moje strani dosežen, kar je pomenilo, da je klub, na veliko začudenje ostalega goveda, obdržal svojo storitev in izdelek, jaz pa sem z besedami "naj se jebe tak ekskluzivni klub", verjetno doživljensko prestopil njegova vrata.

Doma sem se tako premišljeval, da bi si v stilu zdajšnjih in bodočih prebivalcev Haagških zaporov omislim lažno identiteto. Ker mi je osebni dokument potekel že davnega aprila 2006 in do sedaj še noben brihtnež in uslužbenec javne uprave tega ni opazil, močno dvomim, da bo z nekoliko drugačnimi podatki karkoli drugače, ekskluzivni klubi pa tako ali tako nimajo pooblastil niti volje, da bi jim bilo to mar. Po moje, ne bi bilo slabo. Če uspe drugim, bi tudi meni...

Bogato besedišče

Kdo ugane, kateri čas se spet približuje?

Bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, izpiti, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, izpitov, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, izpit, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, 40, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, odštevam, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, vojski, bla, bla, bla, bla, pet, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, semester, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, seminarska, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, konec, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, diplomirat, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, ampak, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, daleč, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, takrat. Bla, bla, bla, bla, bla, bla, podpisi, bla, bla, bla, bla, bla, profesorjev, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla, mogoče.

Upam, da sem s tem prihranil nekatere odvečne besede.

Tebi

Spomni se... Nekaj časa nazaj, sem slišal: "Ne bi...".
Dvakrat zaporedoma. S tem je bila zgodba zaključena. Ni pošteno, če si premisliš. Res ni.
Ni pošteno rušiti mojih sanj. Edine stvari, ki jo še imam. Pošteno je, spreminjati jih.

Tja grem, z ali brez... No... Brez. Ampak grem. Ker si na vsem lepem ne premislim. Nikoli si ne premislim. Ker vem, kaj bi rad.

1. leto. Pa če je to zadnja stvar, ki jo naredim. In ti veš, kaj mislim s tem...

Janez in Micka

Moji zapiski pa še kar samevajo, huh? Ja, tako je, če je človek zaposlen in se o tem še sam malo dodatno zaposli. Mi pa sedaj ni točno jasno ali sem potem dvakrat zaposlen ali sem zaposlen na kvadrat?

Who cares, gre se za to, da stvari počasi brcajo. V času odkar sem se nazadnje oglasil, sem ščečkal en bolj ali manj enostaven embedded web server, ki je primarno namenjen upravljanju poljubnih naprav priključenih na mojega gizmota.
Gre se za to, da če živim v Monaku (kjer kot veste, morajo biti prebivalci toliko in toliko dni na leto na svojem prijavljenem prebivališču), se lahko iz Slovenije, kjer živim ker je to ceneje (davke pa plačujem v Monaku, ker je to ceneje), priključim na internet, vtipkam IP mojega malega gizmota, ter prižgem luči, malo odprem vodo, zakurim centralno, prižgem radio in televizijo, tako, da uradniki vidijo, da sem jaz v stanovanju in me ne odslovijo predčasno. Kapiš?!

Če bo kdo podobnih idej, naj for crying out loud na noben način ne vzame malega uIP-ja, ker to pomeni samo trpljenje in nič drugega. Jaz sem na srečo mislil tudi na to in sem server spackal tako, da ga lahko z malenkostnimi modifikacijami sportam kamorkoli na drug TCP/IP protokol, saj je jedro enako.

Prinaša pa uIP eno (vsaj zame) precej kompleksno novost, imenujočo se protothread-i (posledica tega so tudi protosocket-i), ki sicer krši vsa pravila konsistentnega programiranja, vendar se zna zaradi te novosti program obnašati kot neke vrste operacijski sistem, ki to ni.

Če nahitro napišem, kako se zadeva obnaša:

V mali šoli, smo se igrali gluhi telefon, kjer smo se vsedli v polkrog in drug drugemu pošiljali besedo ali stavek, ki se ga je nekdo iz začetka polkroga spomnil. Takrat smo sicer ponavadi na koncu povedali nekaj čisto drugega, v našem primeru pa to ne bo tako, saj se vendarle pogovarjamo o računalnikih, ki so toliko neumni, da delajo samo to kar jim rečemo in ne razmišljajo po svoje, da bi se npr. spomnili stavka "Sosedova Mici je kurba" in ga posredovali naprej.

Kakorkoli že, če je nekdo iz polkroga moral na stranišče, so se vsi iz preostalega dela morali pomakniti, tako da so zasedli prazen prostor in je veriga delovala naprej. Če v ta naš gluhi telefon vključimo protothread in ta protothread obesimo za vrat tistemu, ki gre na stranišče, pa premikanja verige ne potrebujemo. Kaj se zgodi: Nekdo na začetku pove besedo, ki potuje po polkrogu. Predpostavimo, da je nekdo besedo že "prejel", a ga je toliko pretresla vsebina, da mora nujno na WC. No, ta oseba vstane, sporoči, da gre na WC, ter odide in dela svoje.

Preostali del polkoroga, ki besede še ni slišal, pa se v tem primeru ne premika, ampak čaka, da oseba pride z WCja nazaj, da bodo lahko nadaljevali z besedno igro. Medtem, ko preostali polkrog čaka, pa lahko tisti del, ki je besedo že "prenesel", začne s prenašanjem nove besede in tako pohitri dogajanje. Ko oseba pride z WCja, sporoči besedo naprej, ko beseda pride do konca, pa že sporoči naslednjo besedo in vsega skupaj ni potrebno startati od začetka.
Kdor si lahko predstavlja, da oseba pride z WCja v eni ali dveh mikrosekundah, bo opazil, da prenos podatkov sploh ni zastal.


Mogoče se zgornje sliši trivialno ampak v programiranju brez operacijskega sistema te stvari ni najlažje realizirati. No, da se s protothreadi ;)

So pa to resno grdi konstrukti s switch stavki, tako da se splača z uporabo počakati, dokler zadeva resnično ni potrebna, saj če bo omenjen konstrukt videl vaš mentor ali šef v podjetju, se bo lahko (sicer povsem neupravičeno) tako razburil nad videnim, da vas kratkomalo brez pomisleka (no, ravno zato) vrže iz službe.

Kaj pomislite, če vidite:

while(1)
{
.
.
.
Počakaj_Janeza_da_pride_z_WCja();
.
.
.
}

Pomislili ste narobe, kajti program lahko s protothreadom, skoči na začetek in se nadaljuje, pa čeprav bo Janez tačas na WC-ju nabrisal Micko.


Dosti tega. Sicer se mi zdi, da tale primer z gluhim telefonom ni najboljši, vendar zadostuje za predstavo, da se s tem ni za igrat, če stvari ne obvladate. Don't do this at home (...in Janez se z balkona vrže na Micko).

Sem se pa že začel učiti za izpite. Mhm. Vedno sem govoril, da hočem živet vsaj 100 let, danes pa vidim, da bom ob takem tempu težko dočakal kaj dosti čez trideset...

Dosti za danes. Kar lahko naredim jutri, bom naredil sedaj...