Jamranje mi dobro gre

Splošna ocena oktobra 2008? Mesec, ki še pol kurca ni vreden.

Če me je za prav prijeten začetek meseca razveselil gospod Ponovi vajo, ni bilo nadaljevanje prav nič boljše. Dosežek meseca je prav gotovo začetek pisanja najbolj blesave seminarske vseh časov (TM), ki je do današnjega dne pravzaprav že napisana, samo rezultatov je tako malo, da ne vem, ali naj zaradi sramu in neznanja rezultate sploh pokažem. Pfuj jebemti!
V zadnjih štirinajstih dneh sem tudi uradno ratal starina, posledice se že mejčken kažejo v križu, (betežen sem sicer iz povsem drugih razlogov), se pa sicer glede na starost še vedno dobro počutim. Če seveda smatramo za dobro počutje, da se napol crknjen, popolnoma brez volje vlačim naokrog. Dopust, novo leto, morje, svinja, kukuruz.
Če upoštevam, da me na šihtu posiljujejo s stvarmi, ki mi ne dišijo in moram določene rešitve, za katere matematika pokaže da bi se teoretično lahko izšle, praktično pa sem siguren da bi se slabo končale, zavračati in bo/je zaradi tege nekdo jezen, nekako spet ne morem biti zadovoljen. Ko prištejem, da moram za vsako stvar, na katero je odgovor jasen da/ne, vprašanje postavljati vsaj dvakrat (če že ne petkrat) in se kot danes, deset minut do treh, ko naj bi dobre volje zaključil delavnik izkaže, da je bil tisti na jasno vprašanje odgovorjeni da pol kurca vreden, potem pa res ne vem kaj naj. Kako naj človek normalno dela, če ga stalno onemogočajo? Sploh sedaj, ko še nimam popolne avtonomije nad tem kar počnem in mi lahko vsakdo gleda pod prste in komandira.
Vseh drugih pizdarij, ki mi ta mesec niso šle po načrtu sploh ne bom omenjal. Še celo en bumbar mi je popraskal desno stran mojega ljubega korejca. Majko mu...

Sem pa prejšnji teden sit negotovosti, ki me spremlja zadnjih tri tedne ali štirinajst dni (saj ne vem več), popizdil in naredil prvi korak k avtonomiji. Nekako v stilu ko misel "mene ne bo noben jebal", dejanje postane. Če preživim teden, je prvi korak uspešno narejen. Če ne, se bo nekdo trmal in to zagotovo ne bom jaz.

In ja, ta pofukan ADSL še vedno ni priključen. Kurčev Telekom in njegovih 30 dni. Grem stavit, da mi bodo preklop naredili ravno na zadnjo sekundo dovoljeno po pogodbi.

Digitalna obdelava signalov

6/10

Menda mi je šenkal. Samo ne vem kaj. 6 ali 10... Điz, kakšna ocena ;)

Ponovi vajo 2. del

O ja... Redki so, ki mi uspejo dan tako efektivno zjebat, kot je to danes nekomu uspelo...
Namesto da bi šel vsaj do desetih v službo in potem na izpit, sem zavoljo ohranitve koncentracije ostal doma, se naspal, se brez zajtrka ob enajstih vsedel v avto in šibal proti Ljubljani... Potem tam od poldne kot živina v klavnico čakal na ustni izpit, nakar se gospod dvajset do treh spomnijo, da nimajo več časa in so me skupaj s kolegom prenaročili na jutri ob pol desetih. Oh, joy. O počutju ne bi, dobro da ima faks samo štiri, pet nadstropij in se ne splača skočit...
Tako sem spet zajtrkoval okrog šestih popoldne, kosil ob osmih, večerjal pa... Mogoče še bom. Utrujen sem kot vol po celodnevnem oranju, spomin pa imam malenkost slabši kot zlata ribica, a naredil v celem dnevu nisem popolnoma nič. Ne vem, zakaj moram zaradi nesposobnosti drugih, vedno nastradat jaz? Če ima za to kdo kakšen predlog rešitve se priporočam.

Ni kaj, odlična popotnica za jutri, ko je na sporedu tretji del nanizanke "Ponovi vajo". Če drugega ne, bom ob enajstih vsaj na šihtu...