Sosed sosedu sosedo

Prav posebno razočaranje me je danes pričakalo, ko sem si po ne vem koliko časa zaželel poslušat enih par dobrih komadov z YouTuba.

Sicer mi ni več popolnoma jasno kaj sem iskal, da sem prišel do tega, ampak ključno je, da imajo tale, ta in ta pa še marsikateri video eno skupno lastnost, ki ji pravijo:

This video is not available in your country.

Umm... Kukrkdu? WTF?! K je to kakšna pojahovalnica? Smo slučajno prodali državo in smo zdej pod South Korea?

"Live in Belarus, Burma, China, Cuba, Egypt, Iran, North Korea, Saudi Arabia, Syria, Thailand, Tunisia, Turkmenistan Uzbekistan, Vietnam, or one of the other nations who censor the internet"?

Nope. Menda je stvar taka, da četudi nisem Kitajc (preveril dvakrat, v špeglu in tam spodaj), mi ni več dovoljeno videti nekaterih videov, ker YouTubovci lahko omejijo svoje gledalce glede na geografsko območje. Ooo ja.

To je največja kozlarija kar so si jo lahko spomnili, by the way. Zdaj se lahko vsak američan, ki mu je slovenec na dopustu nabrisal ženo, spomni, da bogi slovenčki pač ne bodo videli njegovih videov. Oooo, ja... Vse kar nam ostane je spomin na hribčkasto ženičko... Sedaj pa nam lahko vsi težijo naokrog z licencami in bla, bla, bla, sploh škoda besed, kaj vse si lahko izmišljujejo. Omejevanje nikdar ni bila dobra stvar. Je to poteza za boj proti piratom? Mnja... Ali pa je zgolj grda komercialna poteza, češ, predvajal bomo videe samo tam, kjer imamo potencialne koristi od gledalcev. Mnja... It is just moneeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeey!! Mhm.

Kakorkoli že, I'm stupid enough to work this out. Po dobri uri preizkušanja raznih trikov, sem ugotovil, da so se YouTubovci oz. bolje rečeno Googlovci kar dobro ubranili vseh trikov.

Ena izmed možnosti je še vedno preko Yahoojevega Babelfisha, kjer prevedete stran v nek drug jezik, na YouTube pa dostopate z Yahoojevega serverja. Mnja, neki je, filmčki delajo, ampak to ni to. Google Translate ne dela, saj niso neumni ;)

Od vseh kolikor jih še preostane, ne dela nobena druga reč, razen dobrih starih proxyjev. Prva stvar je najti zadosti hitrega ter lociranega v ZDA, vpisati v brskalnik in to je to. En izmed seznamov proxy serverjev je tole.

Tkole bomo delal od zdej naprej. Proxyji.

Drgač se je šlo pa za tole Marelo od Rijane, ki jo je Bevskač remiksiral:


Malo težji ritem komadu prov pristoji.
Ker pa že dolgo nisem limal kake dobre muzike in mi danes ležijo malo bolj... Mnja taki čudni toni, lahko nalimam še tole:

Spet se hvalim

Do danes nisem vedel, da je na svetu (razen žensk) še kakšna stvar zaradi katere se mi cel dan smeje do ušes in zaradi katere mi sline kapljajo po tleh.

Če sem zadnjič hvalil Samsungovo tehnološko čudo SGH-i780, je danes čas, da zapojem slavospeve najnovejši Samsungovi pridobitvi v hiši:


Samsung 2493HM, je en tako čudovit kos opreme, da to kar ni več za verjet. Nisem grafični oblikovalec, da bi dejansko znal objektivno presodit kvaliteto slike, ampak če upoštevam monitorje katere sem imel priložnost od blizu preizkusit, jih tale totalno poseka in po kvaliteti slike pelje scat vse po vrsti. Sploh in predvsem za denar, za katerega ga lahko dobiš (cena je podobna kot za tegale ;)).
Redkokdaj uporabim besedno zvezo "tole je pa bolno", za tale ekranček pa je bolno premila beseda. Sploh, ko ga vzameš v roke in približno skalibriraš sliko (išče se nekdo usposobljen, da dokonča kalibracijo!).
Zadeva je tudi zelo lepo nastavljiva po višini, po naklonu, čisto enostavno ga zavrtiš za 90 stopinj, edino za lepo nastavitev na 0 stopinj rabiš wasser vago, ker fiksne (končne) lege tam nima. Je pa razlog za to prav po višini nastavljivo stojalo. Za inženirsko oko je lahko to sila neugodna zadeva, ker se pri tako veliki površini zlahka opazi, da je monitor postrani. Ni panike, wir haben wasserwaage in die Garage.
Naslednja stvar, ki ni tip top so kapacitivne(!) tipke za dostop do menuja z nastavitvami. Čeprav sem privrženec kapacitivnih tipk, so tukaj bolj po kurcu izvedene. Edino fajn je, ker lahko sliko skalibriraš s priloženim softwerom tako da se ni treba zajebavat s temi tipkami. Te tipke tudi nastavljajo glasnost zvočnikov, ki so diskretno vgrajeni v ekran (2x2W). Srednje(visoko)tonci pač, kaj dosti od njih ne gre pričakovati. Preživeli so Pavarotija. Ni to to, je pa. Mislim, kdor posluša kvalitetno glasbo ima tudi malo boljše zvočnike, tako da ti niso potrebni. Lahko pa gor priključiš slušalke, kar je kul. Vsaj meni.
So pa priključki za D-Sub, DVI, HDMI, zvočnike in slušalke tam nekje zadaj, doh. Težko dosegljivi. Imam dolge roke in me to tudi ne moti preveč. Itak tam zadaj ne bom dosti šaril.

Torej, zaključek? Slabosti monitorja so predvsem... mehanske. Ne velja pa to za nastavljivost po višini in nastavitve naklona. Tisto pri kotu 0° je za preživet. Slika je pa baaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaajna! Mislim, orgazmično čist. Če bom zdaj še rajši delal, se lahko kar poslovim od družabnega življenja in začnem špecerijo iz najboljšega soseda naročevat kar po internetu (ADSL med drugim še vedno ni priključen. Telekom bo plačal, ja, ja!). Prvič sem dejansko rabil povečat resolucijo laserja na miški iz 600 na 1200 dpi. Zakaj? Delovne površine je kar precej :)
Nisem še sprobal kakšnega HD filma, ker razen enega za odrasle, filmov v taki resoluciji nimam. To mi še ostane. Mislim, barve so čist totalno nore. Faaak.

Še ena stvar, s katero se lahko pohvalim in jo priporočim, so gumice za korejca, ki sem jih nataknil v ponedeljek:


Fuldine Kristall Montero so tole. Prvič odkar vozim avto sem obul korejca v ene dobre dežne gume in lahko rečem, da se na mokri cesti drži kot mačka. V glavnem se vozim kot po suhi cesti, za razliko od prej, ko je bilo zaviranje pred ovinkom, če sem želel ostati na cesti, obvezen obred.

Evo, konec hvaljenja za danes. Brez skrbi, ko se vidimo v živo, se bom še malo :)

Around the clock

The pressure is on. You have to create a new product, you’re already behind schedule, and everyone is counting on you. You have no time to waste; you have no time to make mistakes; you have no time. You can use all the help you can get; only there isn’t any. Sound familiar?

Does it? Mnja, mejčkn pa res :) Ko naenkrat voziš štiri projekte in dokončuješ petega, so zgornji stavki kot pravljica za pussyje.